Razstava Društva arhitektov Ljubljana
v sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje
Kongresni trg, 15. 10. – 21. 10. 2021, Galerija Kresija, 27. 10. – 9. 11. 2021
IZHODIŠČA RAZSTAVE
Stopnja vključenosti starejših/starih v javni prostor je rezultat dveh nasprotujočih si teženj:
umikanja starejših/starih iz življenja v mestu in urbanosti tj. vključevanja v mestne prostore, v odnos z drugimi v njih in odnos do preteklosti.
Statistični urad RS ne vodi evidence o formalnem ali neformalne izobraževanju ljudi 65+.
STAREJŠI ALI STARI?
V starosti so izrazi pomembni. Morda bi bil čas, da se otresemo starostnikov, ostarelih, starcev, onemoglih pa tudi evfemizmom kot so starejši ali seniorji. Mladi so mladi, srednje stari so srednje stari, le zakaj stari ne bi smeli biti preprosto stari. Takšno je mnenje večine vprašanih starih strokovnjakov na področju staranja.
STAROSTI PRIJAZNO MESTO
Mestna občina Ljubljana je v začetku leta 2011 postala članica Globalne mreže starosti prijaznih mest Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), katere poudarek je na prizadevanju za ustvarjanje urbanih okolij, ki spodbujajo zdravo in aktivno staranje.
Družba se spreminja dalje, potrebe obvladovanja prostora za starejše in aspiracije starejših prav tako.
Danes bi veljalo še več poudarka nameniti osveščanju in izobraževanju o potrebah starejših/starih. Ne le strokovnjakov z vseh področij povezanih z urejanjem mestnega prostora, temveč tudi starejših samih, kar jih obdrži v odgovornem, ustvarjalnem ter prispevajočem razmerju s sabo in z družbo.
O UMIKU
S starostjo se zaradi zmanjšane mobilnosti, nevroloških težav, spremenjene percepcije, kognitivnih sprememb, neustreznih ali nekakovostnih storitev itd. fizični življenjski in doživljajski prostor krčita, širi pa se duhovni prostor (do neke mere lahko nadomešča fizičnega). Stari postajajo vse bolj občutljivi za majhne spremembe v prostoru, ki naj bo varen, udoben, vključujoč, estetski in prostor več generacij. Kljub temu, ali nemara prav zato, ker se starejšim/starim prostori krčijo, jih ti želijo razumeti in obvladovati. Želijo si, da bi bili jasni, predvidljivi, vzdrževani, estetski.
95% ljudi si želi starati se doma in v svoji soseski. Staranje doma je tudi prioriteta javnih politik. Vendar staranje doma ne pomeni omejitve na zgolj stanovanje ali hišo. Staranje doma je vezano na sistem intimnih, zasebnih, skupnih in javnih prostorov mesta. Arhitekturni parametri prostora pa dovoljujejo ali preprečujejo prepustnost med posameznimi deli sistema, kar močno vpliva na starejše/stare in način, kako se starajo.
O URBANOSTI
Mestni prostor s svojimi materialnimi in družbenimi značilnostmi lahko spodbuja vključevanje starejših/starih. Lahko pa je zanje tudi izključujoč. Urbanost je tesno povezana z občutkom pripadnosti kraju, z izražanjem teritorialnosti in identiteto starejših prebivalcev in ima več razsežnosti. Arhitekti, urbanisti, odločevalci jih morajo spoznati in upoštevati.
Razsežnosti urbanosti starejših so:
- odnos starejših/starih do mestnih prostorov;
- odnos starejših/starih do drugih v teh prostorih;
- odnos starejših/starih do preteklosti.
Urbanost je odvisna tudi od znanja, ki ga starejši/stari imajo o nekem kraju in od zmožnosti, da znanja uporabijo. Gre za zagotavljanje okoliščin za ustvarjalno, prispevajoče življenje in delovanje starejših/starih v mestu.