vizije SO 20: POZOR! VROČA TOČKA!
Letošnja razstava Vizije so 20: POZOR! VROČA TOČKA! se posveča problematiki nastajanja vročih točk in toplotnih otokov – pojavov, ki jih povzročajo zgoščena pozidava, toplotne emisije iz prometa in industrije, prekomerna raba vodonepropustnih ter toplotno akumulativnih materialov in klimatskih naprav, pa tudi krčenje zelenih površin z raščenim terenom in visokodebelnim drevjem ter pomanjkanje vodnih teles. Zaradi teh dejavnikov se mesta in drugi urbani prostori segrevajo hitreje in močneje kot njihova okolica.
V Ljubljani so toplotni otoki vse izrazitejši, v vročih mesecih pa občutno negativno vplivajo na počutje in zdravje prebivalcev ter na kakovost bivanja.
Razstava združuje štiri sklope: arhiv raziskav in izkušenj, serijo pogovornih večerov, akcijo sajenja dreves ter interaktivni zemljevid vročinskih otokov in novih zasaditev. Gre za kombinacijo raziskovanja, razprave in konkretnega ukrepanja, ki skupaj ustvarjajo dolgoročno orodje za bolj trajnostno mesto.
Nastajanje vročih točk, ki se združujejo v toplotne otoke, je eden najbolj otipljivih učinkov podnebnih sprememb, ki jih občutimo vsi. Prav zato jih postavljamo v ospredje – kot izhodišče za razpravo, sodelovanje in ukrepanje.
Razstava bo na ogled v Galeriji Kresija, od 23. 10. do 13. 11. 2025
Otvoritev bo v četrtek, 23. 10. 2025 ob 18. uri
Sledi otvoritvena akcija sajenja dreves, v petek, 24. 10. 2025
Razstavo bodo pospremili štirje tematski večeri:
• Torek, 28. 10. 2025, ob 17. uri - Zeleno načrtovanje mest
• Četrtek, 30. 10. 2025, ob 17. uri - Modra infrastruktura
• Torek, 4. 11. 2025, ob 17. uri - Trajnostni materiali in gradnja
• Četrtek, 6. 11. 2025, ob 17. uri - Infrastrukturne rešitve
Toplotni otoki so le eden izmed izzivov podnebnih sprememb, a prav zaradi neposrednega vpliva na naše vsakdanje življenje zahtevajo posebno obravnavo.
Kakšna je situacija v Ljubljani?
Ljubljana ima izrazit mestni toplotni otok (ang. urban heat island – UHI): razlika med temperaturo v mestnem središču in na obrobju pogosto presega 5 °C. Tudi znotraj mestnih meja so opazne velike razlike – območja ob Ljubljanici ter v bližini zelenih površin, kot so Rožnik, Ljubljanski grad in Golovec, se bistveno manj pregrevajo kot industrijske cone, mestne vpadnice in gosto pozidana območja brez zelenih površin.
Učinek mestnih toplotnih otokov še krepijo podnebne spremembe, saj so že osnovne temperature višje. V Ljubljani vročinska obdobja niso več omejena zgolj na julij in avgust, temveč se pojavljajo že maja in trajajo vse do septembra; sezona vročine se torej očitno podaljšuje. V zadnjih dveh desetletjih se je klimatska slika mesta izrazito spremenila: povprečne poletne temperature se zvišujejo, večino poletja prevladuje vroče vreme s temperaturami nad 30 °C, pogosto tudi nad 35 °C. Vročinski valovi so vse pogostejši in daljši, vse več je tropskih noči, ko se temperatura ne spusti pod 20 °C. Ekstremne dnevne temperature zraka dosegajo nove rekorde: izstopa vrednost 40,2 °C, izmerjena 8. avgusta 2013.
Leta 2025 so najvišje dnevne temperature v Ljubljani že 1. junija presegle 30°C, letni temperaturni ekstrem na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad pa je bil izmerjen 3. julija: 37,6°C (Arso Vreme).
Interaktivni zemljevid Ljubljane
Za izdelavo temperaturne karte Ljubljane je bil uporabljen sloj podatkov za temperaturo tal ob 10h dopoldan (Earthexplorer, Surface Temperature) iz obdobja od 4. 7. 2025 do 5. 7. 2025.
Prikazana so območja s temperaturo nad 32°C (osnovna nastavitev, lahko prehajate med sloji s prikazanim temperaturnim območjem od 30°C do 35°C).
lokacije postavljenih instalacij POZOR! VROČA TOČKA!
lokacije vročih točk, ki so jih identificirali prebivalci/uporabniki mesta
v projektu Vroče točke v Ljubljani, Prostorož, l. 2020)
lokacije v AKCIJI SAJENJA DREVES posajenih sadik
Kje so naši znaki?
V oktobru, mesecu prostora, smo na več lokacijah po Ljubljani namestili znake "POZOR! VROČA TOČKA!"
Izbrali smo lokacije v središču mesta, intenzivno obremenjene s peš in kolesarskim prometom, ki so zaradi značilno urbanih ureditev in pomanjkanja sence izpostavljene prekomernemu sončnemu pregrevanju. Zato v vročih poletnih dneh, čeprav se (zaradi ugodnih vplivov širše okolice - bližina reke, gozda, parka) ne nahajajo v območjih najizrazitejših toplotnih otokov, predstavljajo izrazito vroče točke, kjer se vročini ni mogoče izogniti.
Lokacija ob izrazito obremenjenem križišču večpasovnih cest, v neposredni bližini železnice, kjer gost promet generira dodatno toploto in onesnažuje zrak
Nova ureditev zunanjih površin Cukrarne je izvedena z betonskimi vodonepropustnimi tlaki, ki akumulirajo toploto, precejšen delež območja je nezadostno senčen zaradi pomanjkanja drevja
Lokacija ob izrazito obremenjenem križišču večpasovnih cest, v neposredni bližini železnice, kjer gost promet generira dodatno toploto in onesnažuje zrak
Meteoblue Urban Heat Map Ljubljana
Hiperlokalna temperaturna karta z ločljivostjo do 10 metrov prikazuje trenutne temperature
Posledice pretirane toplotne obremenitve za človeka
Interakcija globalnih podnebnih sprememb in urbanih struktur povzroča trend naraščanja temperatur ter povečuje število vročinskih dni v Ljubljani. Segrevanje ozračja skupaj s pretirano urbanizacijo ustvarja poletne toplotne otoke, ki poslabšujejo kakovost bivanja v mestu. Dolga vročinska obdobja vplivajo na povečano rabo energije (npr. za mehansko hlajenje prostorov) in slabšo kakovost zraka, odražajo pa se tudi v višji smrtnosti.
Pretirana izpostavljenost visokim temperaturam lahko vodi do hude fizične obremenitve, zmanjšane psihološke in kognitivne zmogljivosti ter zdravstvenih težav. Najbolj ranljive skupine so otroci, starejši prebivalci in osebe s kroničnimi obolenji, kot so srčno-žilna in obolenja dihal, duševne bolezni, sladkorna bolezen in debelost.
Najresnejši zaplet prekomernega vročinskega stresa je toplotni udar, resno zdravstveno stanje, ki zahteva takojšnjo medicinsko pomoč. Nastane, ko telo zaradi ekstremne vročine ne more več učinkovito uravnavati telesne temperature. Pri toplotnem udaru telo preneha potiti, telesna temperatura postane ekstremno visoka in obstaja tveganje za poškodbe notranjih organov. Pri toplotnem izčrpanju telo še vedno poskuša hladiti samo sebe s potenjem; stanje je resno, a manj akutno kot pri toplotnem udaru.
Kateri so glavni vzroki za nastanek vročih točk in mestnih toplotnih otokov v urbanih prostorih?
Mestni toplotni otoki nastanejo predvsem zaradi človekovih posegov v prostor. Naravni dejavniki, kot so lega mesta (npr. kotline ali doline z manj vetra), nadmorska višina, bližina vodnih teles, smer vetrov, senčenje in količina sončnega obsevanja, vplivajo le na intenzivnost pojava, ne pa na njegov nastanek.
Glavni antropogeni dejavniki toplotnih otokov so:
Odstranjevanje vegetacije in raščenega terena
Pomanjkanje drevja in zelenih površin pomeni manj naravnega hlajenja preko transpiracije (izhlapevanja vode iz rastlin in tal) ter odsotnost senčenja površin.
Pozidava in tlakovanje s trdimi, temnimi materiali
Asfalt, beton, tlak, strehe in fasade z visoko akumulacijo toplote absorbirajo sončno energijo podnevi in jo z zamikom oddajajo ponoči.
Gosta pozidava in ozki prostori med stavbami
Visoke stavbe in ozke ulice onemogočajo pretok zraka, zadržujejo toploto in ustvarjajo t. i. "vroče pasti".
Emisije toplote in onesnaževal iz prometa, industrije in klimatskih naprav
Promet in industrija proizvajata odvečno toploto, klimatske naprave pa črpajo toploto iz stavb in jo oddajajo v okolje, kar povečuje zunanjo temperaturo.
Pomanjkanje vodnih elementov
Vodni površini pomagata uravnavati lokalno temperaturo; njihova odsotnost zmanjšuje hlajenje okolja.
Neprepustne površine in odvodnjavanje
Neprepustno tlakovanje tal preprečuje zadrževanje vode in njeno izhlapevanje, kar zmanjšuje naravno hlajenje zraka.
Slabo toplotno izolirane fasade in velike, nezasenčene steklene površine povzročajo močno pregrevanje notranjih prostorov. Za vzdrževanje prijetne bivalne in delovne klime je zato pogosto potrebna uporaba klimatskih naprav, ki prostore ohlajajo, hkrati pa odvečno toploto odvajajo v zunanje okolje.
Gost promet osebnih avtomobilov ter prometni zastoji z velikimi emisijami toplote, toplogrednih plinov in trdnih delcev onesnažujejo zrak ter močno prispevajo k nastanku mestnih toplotnih otokov.
V celoti tlakovane in asfaltirane površine okoli objektov, izpostavljene sončnemu sevanju, akumulirajo toploto in jo s časovnim zamikom oddajajo v okolico, kar povečuje lokalno segrevanje in prispeva k nastanku mestnih toplotnih otokov.
Slabo toplotno izolirane fasade in velike, nezasenčene steklene površine povzročajo močno pregrevanje notranjih prostorov. Za vzdrževanje prijetne bivalne in delovne klime je zato pogosto potrebna uporaba klimatskih naprav, ki prostore ohlajajo, hkrati pa odvečno toploto odvajajo v zunanje okolje.
Zaradi vseh teh dejavnikov prihaja do izrazitega pregrevanja površin. Površine iz betona ali asfalta se lahko poleti na soncu segrejejo tudi prek 70 °C. Takšne razgrete površine ustvarjajo vroče točke.
Drevesa lahko bistveno pripomorejo k blažitvi teh učinkov. Njihova senca lahko zniža temperaturo površin za polovico. S premišljenim sajenjem novih dreves lahko pomembno prispevamo k zniževanju mestnih temperatur.
A enako pomembno kot sajenje je tudi varovanje velikih, zdravih dreves v mestih, ki so danes prepogosto žrtve velikih infrastrukturnih projektov.
Poobjavo odobril Jasmin Feratović
Akcija sajenja dreves v Ljubljani predstavlja konkreten odziv na problematiko nastajanja vročinskih otokov. Strokovnjaki iz Botaničnega vrta v Ljubljani in Arboretuma Volčji potok so izbrali vrste dreves, ki bodo lahko kljubovale rastnim pogojem v urbanemu okolju in podnebnim spremembam, s tem pa dolgoročno učinkovito prispevale k zmanjševanju segrevanja mestnih površin. Primerne sadike smo pridobili v več drevesnicah, vključno z ljubljanskim Botaničnim vrtom in Arboretumom Volčji potok.
Akcija sajenja dreves
"Najboljši čas za zasaditev drevesa je bil pred dvajsetimi leti. Drugi najboljši čas je zdaj."
– kitajski pregovor
1. VABILO NA SKUPINSKO SIMBOLNO AKCIJO SAJENJA DREVESA
Uvodno, skupinsko simbolno akcijo sajenja drevesa na mestni javni površini, bomo izvedli pod strokovnim vodstvom podjetja VO-KA Snaga, ki bo za posajeno drevo v prihodnosti tudi skrbelo. Lokacija za saditev je bila izbrana v sodelovanju z Mesto občino Ljubljana, pobudo za zasaditev dodatnih dreves na tej lokaciji je MOL prejela s strani meščanov.
Drevo - lipo - za saditev je zagotovil Arboretum Volčji potok.
KDAJ?
Skupinska akcija sajenja drevesa, bo potekala v petek, 24. 10. 2025 ob 17. uri.
ZBOR
Dobimo se ob 16. uri pred Galerijo Kresijo.
KJE BOMO SADILI?
Na križišču Linhartove in Železne ceste (na severnem robu Severnega parka) za Bežigradom v Ljubljani.
VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE NA STROKOVNO VODENI SIMBOLNI AKCIJI OZELENJEVANJA MESTA.
2. POSADITE SVOJE DREVO!
Vse obiskovalce razstave vabimo, da si v Galeriji Kresija izberete sadiko drevesa in jo posadite na območju Mestne občine Ljubljana, na primerni lokaciji po lastni izbiri, npr. na domačem vrtu, lastni parceli ali, ob soglasju skupnosti, na zelenici ob bloku oziroma na skupnih zelenih površinah v soseski.
Prosimo, da saditve na javnih površinah brez soglasja upravljavca (npr. MOL – OGDP) ne izvajate.
PREVZEM DREVES ZA POSADITEV
Sadiko lahko prevzamete v času debatnih večerov v Galeriji Kresija
(23. 10., 28. 10., 30. 10., 4. 11. in 6. 11.) ali pa vam jo dostavimo na vaš naslov.
Prosimo, da izpolnite kratek obrazec v INFO mapi na razstavi ali nam izpolnjen obrazec pošljete na vrocetocke@gmail.com.
Novo domovanje vašega drevesa bomo zapisali na tablico, ki bo v času razstave v galeriji simbolično nadomestila posvojeno drevo. Lokacijo saditve bomo označili na zemljevidu Ljubljane v galeriji ter jo dodali tudi na interaktivni spletni zemljevid.
Vsako uspešno posajeno drevo bo v prihodnosti prispevalo k razvoju razvejane mreže zelenih površin Ljubljane. S skupnimi močmi bomo znižali temperaturo našega mesta v poletnih mesecih!
Kakšne rešitve poznamo?
Ali lahko nastajanje toplotnih otokov preprečimo? Nastajanje mestnih toplotnih otokov ali vročih točk lahko preprečujemo s kombinacijo prostorskih, vegetacijskih, materialnih in vedenjskih ukrepov.
Prostorski ukrepi: načrtovanje stavb in odprtih površin, ki omogočajo dobro prevetrenost ulic, senčenje in hlajenje ter zagotavljajo prostor za zelenje in vodo.
Vegetacijski ukrepi: zasajanje dreves, grmovnic in rastlinskih površin, ustvarjanje parkov, travnikov in zelenih streh ter ohranjanje raščenega terena, kar vse hladi zrak, zagotavlja
senco in izboljšuje mikroklimo.
Materialni ukrepi: uporaba svetlejših, odsevnih ali zelenih površin, materialov z nizko toplotno akumulacijo ter poroznih tlakov, ki zmanjšujejo segrevanje površin in omogočajo hlajenje z izhlapevanjem vode.
Vedenjski ukrepi: osebni in skupnostni ukrepi prebivalcev, kot so iskanje sence, uporaba vode za hlajenje, saditev dreves in uporaba senčil, s čimer prispevajo k hladnejšemu in prijetnejšemu bivalnemu okolju.
GLAVNE STRATEGIJE
Vegetacija in zelene površine: drevesa, grmovje, parkovne površine, zelene strehe, pergole.
Hladnejši in odsevni materiali: svetlejši tlaki, odsevne ali zelene strehe.
Vodni elementi: fontane, ribniki, zadrževanje padavinske vode, evapotranspiracija.
Urbanistična zasnova: odprte površine, prezračevane ulice, redčenje pozidave, usmerjanje vetrov.
Promet in energija: omejevanje prometa, spodbujanje hoje in kolesarjenja, energetsko učinkoviti klimatski sistemi.
Vedenjski ukrepi prebivalcev: iskanje sence, hlajenje z vodo, saditev dreves, uporaba senčil
Obsežne parkovne površine z bogato zasaditvijo dreves, grmovnic in trajnic na ohranjenem raščenem terenu z izhlapevanjem vode evapotranspiracijo) hladijo zrak, zagotavljajo senco in izboljšujejo mikroklimo.
Velika drevesa na zasebnih vrtovih s Svojimi bujnimi krošnjami senčijo ulice in Pomembno prispevajo k prijetnemu ambientu javnih površin.
Fontane kot elementi modre infrastrukture niso le okras, pač pa infrastrukturna rešitev za upravljanje mestne klime in vode. Pogosto so vključene v sistem za zbiranje, recikliranje ali distribucijo vode (deževnica ali recirkulacija), kar podpira trajnostno upravljanje vode.
Obsežne parkovne površine z bogato zasaditvijo dreves, grmovnic in trajnic na ohranjenem raščenem terenu z izhlapevanjem vode evapotranspiracijo) hladijo zrak, zagotavljajo senco in izboljšujejo mikroklimo.
Arhiv in e-arhiv
Kako lahko k preprečevanju toplotnih otokov prispeva vsak posameznik?
Zakaj lahko prihaja do neskladij med prostorskimi akti in dejansko izvedbo na terenu?
Kako se s pojavom toplotnih otokov sooča Mestna občina Ljubljana, kako se to odraža v prostorskih aktih in kaj to pomeni v praksi?
Kako o problematiki razmišlja država?
Kakšne rešitve poznamo?
Odgovore na nekatera zgornja vprašanja bo mogoče poiskati na razstavi v zbranem arhivu, v katerem bodo zbrane raziskave, podatki in izkušnje o segrevanju mest ter znane prakse, kako se problematiki uspešno zoperstaviti. Arhiv se bo v času trajanja razstave sproti dopolnjeval, saj verjamemo, da lahko k skupnemu znanju prispeva vsak – od strokovnjaka do prebivalca, ki svoje mesto občuti iz prve roke. Tako bo nastajal skupen vir informacij, ki bo povezoval različna znanja in odpiral prostor za prihodnje raziskave ter konkretne rešitve.
Uredba EU 2024/1991 o obnovi narave
Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050, MNVP, 2022 in
Resolucija o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 - ReSPR50, Ur. l. RS 72/23
Deževni vrt kot sonaravni pristop k upravljanju padavinske vode v mestih,
A.Setničar, V. Schmitzer, Urbani izziv 2023, št. 16
Vodarski pogled na uvajanje modro-zelene infrastrukture v mestih,
M. Radinja, N. Anastasova, A. Zavodnik Lamovšek, Urbani izziv 2021, št. 28-39
Toplotni otok v Ljubljani, Matej Ogrin,
Študentski forum - Mikrofon podnebju, 15. 10. 2022
Assessment of Winter Urban Heat Island in Ljubljana, Slovenija,
M. Ogrin, D. Svetlin, S. Stefanovski, B. Lampič, Meteorology 2:222-238, maj 2023
Projekt Vroče točke, PROSTOROŽ, 2020
Moč narave za odporna naselja in skupnosti, Mreža za prostor in IPOP, 2024
Mesta mestom: Sodobni pristopi k urejanju zelenih površin, IPop, 2024
Evropski standard za sajenje dreves, 2022
Evropski standard za obrezovanje dreves, 2022
Primer odtlakovanja Udobna Mislejeva ulica, PROSTOROŽ, 2023
Koncept ZMAJ - povezan javni potniški promet v Ljubljani, IPoP, 2022
Tematski debatni večeri
Ob razstavi bodo potekali tematski debatni večeri, namenjeni iskanju rešitev za preprečevanje pregrevanja in za hlajenje mesta. V ospredju bodo štiri teme: zelene površine in vloga dreves pri izboljšanju kakovosti bivanja, voda kot naravni regulator mikroklime, trajnostni materiali in gradnja ter promet, energija in spremenjene navade prebivalcev. Z organizacijo pogovorov vabimo k odprti debati in soustvarjanju rešitev skupaj s strokovnjaki in zainteresirano javnostjo.
Štirje tematski večeri bodo potekali v prostorih Galerije Kresija:
Torek, 28. 10. 2025, ob 17. uri - Zeleno načrtovanje mest
Četrtek, 30. 10. 2025, ob 17. uri - Modra infrastruktura
Torek, 4. 11. 2025, ob 17. uri - Trajnostni materiali in gradnja
Četrtek, 6. 11. 2025, ob 17. uri - Infrastrukturne rešitve
Vabljeni!
1. POZOR! VROČA TOČKA!:
Zeleno načrtovanje mest
Torek, 28. 10. 2025
Zeleno načrtovanje je eden ključnih elementov pri spopadanju z vročinskimi valovi v mestih. Drevesa, parki in druge zelene površine z ohranjenim raščenim terenom imajo večplastne učinke na mestno okolje. Najočitnejši je hladilni učinek dreves, ki s senco preprečujejo pregrevanje površin, hkrati pa z izhlapevanjem vode drevje in raščeni teren znižujeta temperaturo zraka ter pomembno prispevata k preprečevanju nastanka vročih točk oziroma toplotnih otokov. Zelene površine pomembno vplivajo tudi na kakovost zraka, saj filtrirajo prašne delce in absorbirajo ogljikov dioksid.
V Ljubljani so ključne zelene površine Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, Ljubljansko barje, Grajski hrib ter Golovec, ki mestu dajejo značilno zvezdasto obliko. Dopolnjujejo jih številne manjše parkovne ureditve (Severni park, Plečnikov stadion, park Zvezda, Argentinski park ipd.), drevoredi in kakovostne zasaditve na zasebnih zemljiščih, ki pomembno prispevajo k oblikovanju skupnega, javnega prostora.
Trenutno razširjena praksa gradnje po principu zgoščevanja mesta navznoter – z umeščanjem prevelikih objektov na premajhne parcele in z gradnjo podzemnih garažnih etaž, ki segajo skoraj do parcelnih mej – onemogoča sajenje visokodebelnega drevja.
Razprava o zelenem načrtovanju zato odpira vprašanja, kako ohraniti obstoječe zelene površine in kako ustvarjati nove. Eden večjih izzivov je ohranjanje in ustrezno vzdrževanje obstoječega visokodebelnega drevja: drevesa potrebujejo prostor, vodo in strokovno nego, kar zahteva dolgoročno načrtovanje in stabilna sredstva. Zelene strehe in fasade ne morejo nadomestiti izgubljenih zelenih površin in raščenega terena, lahko pa prispevajo k izboljšanju nastalega stanja – vendar le, če so načrtovane sistematično in temeljijo na naravi prijaznih, celostnih rešitvah.
Pri izvajanju novih zasaditev ter ohranjanju in skrbnem vzdrževanju drevja in zelenih površin je ključno vključevanje prebivalcev. Sodelovanje med državo, občino, investitorji, arhitekti, krajinskimi arhitekti, arboristi in prebivalci je nujno, če želimo doseči dolgoročne pozitivne učinke.
Ljubljana ima odlične temelje – od Plečnikovih ureditev javnega prostora do kakovostnih modernističnih zasnov s skupnimi zelenimi površinami – in velike možnosti za nadaljnji razvoj. Zgled lahko najde v mestih, kjer že sistemsko vzpostavljajo zelene koridorje in prepletajo naravo z urbanim prostorom (npr. Dunaj).
Razprava bo osvetlila, kakšne pristope in načine načrtovanja potrebujemo, da bo mesto postalo odpornejše proti nastajanju toplotnih otokov – ter s tem prijaznejše, bolj zdravo in prijetnejše za življenje.
2. POZOR! VROČA TOČKA!:
Modra infrastruktura
Četrtek, 30. 10. 2025
Voda je eden najučinkovitejših naravnih regulatorjev temperature. Prisotnost rek, jezer, vodnih kanalov in celo manjših vodnih teles dokazano zmanjšuje temperaturne ekstreme v mestih. V Ljubljani ima ključno vlogo reka Ljubljanica, vendar njeni potenciali za izboljšanje mikroklime niso v celoti izkoriščeni. Obrežja so pogosto namenjena predvsem rekreaciji, ne pa tudi vključena v celovit sistem modre infrastrukture, ki vsebuje tako sonaravne prakse, kot je ponikanje vode v ohranjeni raščeni teren, kot tudi tehnološke rešitve – na primer izvedbo zadrževalnikov deževnice, zelenih deževnih vrtov ipd. Ti ukrepi zmanjšujejo nevarnost poplav in hkrati
prispevajo k hlajenju okolja. Ker vročinski valovi pogosto sovpadajo s sušo, je učinkovito upravljanje deževnice še toliko pomembnejše.
Na ravni posameznih stavb se uveljavljajo rešitve, kot so zelene strehe in fasade ter zbiranje deževnice za zalivanje in hlajenje, na ravni mesta pa večji sistemi retenzije, namenjeni zadrževanju vode in vlage. Pomanjkanje modre infrastrukture postane najočitnejše v obdobjih visokih temperatur in nenadnih intenzivnih padavin: takrat voda z utrjenih, za vodo neprepustnih površin hitro odteče v kanalizacijski sistem, namesto da bi jo zadržali in uporabili.
Modra infrastruktura ima tudi pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj ustvarja življenjski prostor za številne živalske in rastlinske vrste. Kljub temu sta njeno umeščanje v prostor in dejanska uporaba v praksi še vedno pogosto prezrta. Ljubljana – z Ljubljanskim barjem, ki deluje kot naravni zadrževalnik vode, in z mnogimi potencialnimi lokacijami za umestitev tovrstnih sistemov – ima izjemne možnosti, da z uravnoteženim vključevanjem vode v urbano tkivo zmanjša temperaturne ekstreme, izboljša kakovost bivanja ter okrepi odpornost proti podnebnim spremembam.
Razprava bo osvetlila vprašanja, kako povezati obstoječe vodne vire, katere tehnološke in sonaravne rešitve so na voljo ter kako jih sistematično vključiti v prihodnje načrtovanje mesta.
3. POZOR! VROČA TOČKA!:
Trajnostni materiali in gradnja
Torek, 4. 11. 2025
Materiali, iz katerih so zgrajena mesta, odločilno vplivajo na temperaturo v urbanem okolju. Beton, asfalt in kovinske površine se hitro segrevajo, toploto pa absorbirajo in jo s časovnim zamikom (ponoči) oddajajo v okolico. V Ljubljani to pomeni, da se temperature v poletnih nočeh v središču mesta znižajo bistveno manj kot na obrobju, kar povzroča nastanek toplotnih otokov in dodatno obremenjuje prebivalce.
Trajnostni materiali ponujajo rešitve za zmanjšanje teh učinkov. Uporaba t. i. »hladnih« materialov in svetlih barv, ki odbijajo sončno sevanje in z visoko refleksivnostjo zmanjšujejo absorpcijo toplote, lahko občutno zmanjša segrevanje stavb in ulic. Vgrajevanje poroznih oziroma permeabilnih materialov za tlakovanje mestnih površin na raščenem terenu omogoča ponikanje vode in prispeva k zadrževanju vlage na lokaciji. Zelene strehe in fasade pa z evapotranspiracijo in senčenjem zmanjšujejo toplotno obremenitev stavb. Če so izvedene sistematično in z na naravi temelječimi rešitvami, so pomemben element, ki povezuje uporabo inovativnih materialov z naravnimi procesi hlajenja in prispeva k izboljšanju mikroklime v urbanem prostoru.
V vročih poletnih mesecih je za zmanjšanje potrebe po uporabi klimatskih naprav ključno, da objekte zaščitimo pred pregrevanjem. To dosežemo s senčenjem fasadnih površin – najučinkovitejše pasivno senčenje zagotavljajo pravilno zasajena drevesa, aktivno pa zunanja senčila, kot so žaluzije, rolete, polkna ali roloji.
Pomembno vlogo ima tudi urbanistično načrtovanje, ki z ohranjanjem obstoječih in vzpostavljanjem novih zračnih koridorjev omogoča dobro prevetrenost mestnega prostora. Ti koridorji – pasovi zelenih površin, rečne doline, ulice ali parki – zagotavljajo kroženje zraka in s tem zmanjšujejo učinek toplotnega otoka. V Ljubljani to vlogo opravljajo obširna zelena območja Rožnika in Tivolija, Grajskega griča ter Golovca, ki se zajedajo globoko v mestno središče, pa tudi osi ob reki, parkovne površine, večji odprti prostori in premišljeno oblikovana ulična mreža. Če te zračne povezave prekinemo z visoko in gosto pozidavo, se pretok zraka zmanjša,kar okrepi učinek toplotnega otoka.
Raziskave v zadnjih letih so pokazale, da lahko uporaba odsevnih materialov in svetlejših površin zniža temperaturo v mestu za več stopinj Celzija. Poleg tega trajnostni materiali pogosto zahtevajo manj energije za proizvodnjo in vzdrževanje, kar dodatno zmanjšuje njihov okoljski odtis.
V Ljubljani bi bilo smiselno razmisliti, kako te rešitve vključiti v javne prostore –pločnike, parkirišča, igrišča in druge površine. Razprava bo zato odprla vprašanja, katere materiale lahko uporabimo danes, kako njihovo uporabo financirati in kdo nosi odgovornost za njihovo uvajanje v prostor.
4. POZOR! VROČA TOČKA!:
Infrastrukturne rešitve
Četrtek, 6. 11. 2025
Promet in raba energije sta poleg gradbenih materialov največja vira toplote v mestih. V Ljubljani promet povzroča visoke emisije toplote in onesnaženja, ki se v obdobjih vročinskih valov še povečajo. Klimatske naprave, ki jih uporablja vse več prebivalcev, hladijo notranjost stavb, toploto pa oddajajo v zunanji prostor. K dodatnemu segrevanju prispevajo tudi podatkovni centri, industrija in večji trgovski kompleksi.
Upravljanje prometa pomeni spodbujanje uporabe javnega prevoza, kolesarjenja in pešačenja. Ljubljana je na tem področju že naredila pomembne korake – s sistemom BicikeLJ, zaprtjem dela mestnega središča za avtomobilski promet ter izboljšanjem infrastrukture za pešce in kolesarje. Kljub temu osebni avtomobil še vedno prevladuje in ostaja pomemben vir toplote in onesnaženja.
Upravljanje energije pa vključuje razvoj energetsko učinkovitih stavb, ki potrebujejo manj prisilnega hlajenja s tehničnimi rešitvami, kot so klimatske naprave, konvektorji ali toplotne črpalke. Ključno vprašanje je, kako lahko s kakovostnim urbanističnim in arhitekturnim načrtovanjem ter premišljenim izborom materialov zmanjšamo potrebo po energetsko potratnem mehanskem hlajenju, ki ima visok okoljski odtis.
Naravne rešitve lahko pomembno prispevajo k hlajenju mestnega okolja. Kopališča lahko v vročih dneh delujejo kot naravni hladilniki mesta, podobno vlogo imajo tudi vodna telesa, kot so fontane in ribniki, ki hladijo okolico. Sajenje visokodebelnega drevja ob ulicah in stavbah ustvarja senčne pasove, zmanjšuje segrevanje površin ter zagotavlja naravno hlajenje. Premišljena usmerjenost objektov glede na lego sonca omogoča optimalno izrabo dnevne svetlobe in zmanjšuje potrebo po umetnem hlajenju.
Pomemben dejavnik sta tudi ohranjanje odprtih zračnih koridorjev in ustrezna zasnova ulic, ki omogočata dobro prevetrenost in kroženje zraka. Takšne prostorske povezave – pasovi zelenih površin, rečne doline, ulice in parki – zmanjšujejo učinek toplotnega otoka in s tem tudi potrebo po mehanskem hlajenju stavb.
Ljubljana mora v prihodnje iskati ravnotežje med tehnološkimi rešitvami in spremembo vedenjskih navad prebivalcev. Energetska učinkovitost, prehod na obnovljive vire in premišljena raba energije so ključni deli dolgoročne strategije.
Razprava bo osvetlila, kako lahko prometna politika in energetsko načrtovanje zmanjšata vpliv vročine na vsakdanje življenje v mestu ter pripeljeta do trajnostno hladnejše Ljubljane.
Razstavo Vizije SO 20: POZOR! VROČA TOČKA! so pripravili:
Avtorji razstave: Kaja Lipnik Vehovar, Apolonija Šušteršič, Blaž Budja, Jure Henigsman
Uredniki kataloga: Kaja Lipnik Vehovar, Apolonija Šušteršič
Uvodno in vezno besedilo: Jure Henigsman, Kaja Lipnik Vehovar, Apolonija Šušteršič
Fotografije: Blaž Budja, Maruša Vehovar, Jure Eržen
Grafično oblikovanje, sheme in grafi: Maruša Vehovar
Interaktivni zemljevid Ljubljane: Domen Kosmač, Kaja Lipnik Vehovar
Jezikovni pregled: Katja Paladin
Spletna stran: Nejc Černigoj
Razstavo so podprli:
