top of page
Anchor 1

Razstava Društva arhitektov Ljubljana

v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani

Mesec prostora, Kongresni trg, Ljubljana, 26. oktober - 6. november 2020

Galerija Kresija, Stritarjeva 6, Ljubljana, 17. november - 3. december 2020 

Univerza v Ljubljani je v preteklem letu praznovala 100-letnico svojega obstoja. Z množico stavb in več deset tisoč študenti in zaposlenimi ima nezanemarljiv vpliv tako na življenje v mestu kot na njegovo fizično podobo. Urbanistični razvoj Ljubljane je neločljivo povezan s prostorskim razvojem Univerze v Ljubljani. Lokacije, kjer svoj prostor dobijo fakultete, inštituti, študentski domovi, knjižnice …, imajo potencial postati generatorji urbanega življenja v širši okolici, saj k sebi pritegnejo množico mladih v najbolj aktivnem življenjskem obdobju ter številne druge manj mlade, a izobražene, angažirane in običajno tudi prostorsko zavedne posameznike. Ta potencial je lahko v celoti izkoriščen le pod pogojem, da so lokacije izbrane s strateškim premislekom in ne le kot rezultat posamičnih odločitev, ki se zdijo v danem trenutku najlažja in najugodnejša rešitev.

V smislu prostorskega razvoja Univerzo v Ljubljani že od ustanovitve spremlja dilema med dvema prostorskima konceptoma: »univerzo v mestu«, po katerem so fakultete razporejene po širšem mestnem središču, in »univerzitetnim kampusom« kot zaključenem univerzitetnem območjem na robu ali zunaj mestnega središča. Oba pristopa imata svoje prednosti in slabosti ter neposreden vpliv na razvoj mesta.

Dejansko pa rast Univerze v Ljubljani najbolje opiše model policentričnega razvoja. Izvornima univerzitetnima območjema, humanistično-tehničnemu v osrednjem in južnem delu Ljubljane ter medicinskemu, ki je logično umeščen ob Univerzitetni klinični center, sta se pridružili družboslovno središče za Bežigradom ter biotehniško na Brdu ob Zoološkem vrtu.

Vendar skozi aktualne selitve fakultet ta koncept izgublja svojo programsko jasnost. Znova je to predvsem posledica pragmatičnega delovanja posameznih fakultet, ki morajo z omejenimi sredstvi svojim študentom in zaposlenim zagotoviti čim boljše delovne pogoje. Problematično pa je, če se to dogaja brez urbanistične vizije, ki bi opredelila bistvene elemente takega območja: od prostorske strukture in prometnih povezav do javnih odprtih in zelenih površin, študentskih domov ter spremljajočih dejavnosti, ki so sicer na voljo v mestnem središču. Odprto ostaja tudi vprašanje, kakšni programi bodo zapolnili izpraznjene univerzitetne objekte v centru mesta.

 

Ob tem ni nepomembno, kakšno arhitekturo gradi naša največja univerza, saj ima v slovenski prestolnici državotvorni pomen in s tem dolžnost, da njene stavbe niso le funkcionalno-tehnično dovršene, temveč tudi simbolno-reprezentančno vrhunske. Za povrh bi morale loviti duha časa, ki terja več programsko nedoločenih, prilagodljivih prostorov, v katerih lahko učni procesi potekajo na bolj neformalne načine in pripomorejo k ustvarjalnemu iskrenju mnenj.

In ne nazadnje, univerza mora poskrbeti za svoje študente. V kakšnih razmerah živijo? Si študij in življenje v vse dražji Ljubljani sploh še lahko privoščijo, ali pa so se ob pomanjkljivo urejenem javnem prevozu v ljubljanski regiji prisiljeni pridružiti množici vozačev, ki se vsak dan valijo v mestno središče in se borijo za parkirne prostore? Študenti soustvarjajo mestno življenje, zato bi si Ljubljana morala prizadevati, da v mestu ostanejo. A do kod danes sega mesto?

Anchor 2

V študijskem letu 2019/2020 so se na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo trije študentski seminarji ukvarjali z vprašanji arhitekture in prostora Univerze v Ljubljani. Skupine so se problematike lotile vsaka na svoj način in vsaka z nekoliko drugačnim fokusom.

V seminarju prof. Jurija Sadarja so kvantitativno analizirali stavbni fond univerze, nato pa na podlagi opravljenih analiz in izbranih »praelementov«, izluščenih iz arhitekture obstoječih stavb fakultet, izdelali projekte novih in prenovljenih stavb za različne univerzitetne namene. Pri tem so iskali odgovore na vprašanje, kako se bodo učni prostori prilagodili na prihajajoče družbene trende, kot so na primer delo od doma, hibridizacija učnih programov, nove tehnologije in še neznani poklici.

Naloge študentov v seminarju, ki ga je vodil prof. dr. Aleš Vodopivec, so predvsem izraz kritike in upora proti vse bolj očitnemu izključevanju univerze in študentske populacije iz mestnega življenja. Študenti so najprej oblikovali vsak svojo utopično podobo oziroma vizijo »idealne univerze«. Projekti, ki so se nato razvili iz njih, so tako bolj ali manj radikalne alternative realnosti, ki so izraz upanja na boljši jutri: univerza nad mestom, univerza kot armatura mesta itd.

Seminar izr. prof. mag. Anje Planišček se je posvetil problematiki študentskega bivanja, ki se vzporedno s stanovanjsko krizo vse bolj zaostruje: javni študentski domovi se ne gradijo, tržni najem je drag in negotov, turistifikacija mesta pa stanje še poslabšuje. Analizi stanja na terenu, spletni anketi o kakovosti študentskega bivanja in intervjujem s študenti je sledila izdelava serije projektov, ki so pokazali, da je v mestu še dovolj prostora za inovativno gradnjo.

 

Zaradi epidemije koronavirusne bolezni v prvi polovici letošnjega leta rezultatov seminarskega dela niso mogli prikazati na končni razstavi, kot je na Fakulteti za arhitekturo sicer v navadi. Fizično razstavo je nadomestila spletna razstava Prostor v oblaku. Izbrane študentske analize in projekti bodo poleg nekaterih izvedenih in neizvedenih univerzitetnih stavb prikazani na razstavi Vizije so 15: Univerza in mesto, ki bo od 17. novembra do 3. decembra 2020 na ogled v Galeriji Kresija.

Kuratorji razstave: asist. Nejc Černigoj, asist. Ana Kreč, doc. Gašper Medvešek, izr. prof. mag. Anja Planišček

Sodelavki: asist. Mina Hiršman, Dora Kavčič

Mentorji študentskih seminarjev: prof. Jurij Sadar, prof. dr. Aleš Vodopivec, izr. prof. Anja Planišček

Uvodni kolaž: Urban Hribar, Miha Lorenčak

Literatura: Petelin, D. (2019). Stoletno sožitje univerze in mesta. Glasilo Mestne občine Ljubljana, letnik XXIV, št. 9, 6 -11.

Tomšič, T. (2012). Prostorski razvoj univerz v Sloveniji s poudarkom na univerzitetnih kampusih (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta: Ljubljana.

Oblikovanje: Studio Prapra (Sara Badovinac, Urban Šelj)

Spletna stran: asist. Nejc Černigoj

Za IO DAL: Jadranka Grmek, Marinka Škrilec Lukač, asist. Nejc Černigoj

Organizatorja razstave: Društvo arhitektov Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani

bottom of page